Rezidenca v tradicionalni lončarski vasici Pagerjurang, v Bayatu, mi je padla iz neba v roke. Organizatorji Jakarta Contemporary Ceramics Biennale #3 so na internetu zasledili moja dela in se odločili, da me povabijo na razstavljanje na bienalni razstavi. Letošnjo razstavo so želeli nadgraditi s povabilom umetnikov na rezidence in tako sem skupaj z Amornthepom Mahamartom (Top), umetnikom iz Tajske, pristala v skromnem ateljeju, kjer sva ustvarjala v stiku z zemljo, na tleh, z lokalnimi materiali, z glino, ki jo pridelajo vaščani. Ob vreščanju otrok, ki so naju vsak dan prišli navdušeno gledat, soncu, ki je dan za dnem žgalo, muslimanskimi molitvami, ki so me opozarjala, da sem daleč od Evrope, z dnevno dozo riža in čilija sem bila soočena s kulturnim šokom, ki pa me je vsak dan gnal, da sem na lokalnem lončarskem vretenu (tehnika je stara 400 let!) ustvarila instalacijo Vdor v Prostor.
Ob pristanku v Yogyakarti so me poleg večno nasmejanih neznancev pričakali Endang Lestari (Tari), umetnica, ki je s svojimi že sodelovala na prejšnjih dveh bienalnih razstavah. V roko sem segla tudi Sujudu Dartanu, kuratorju JCCB #2, ter svojemu sorezidentu.
In smo šli. Najprej v restavracijo, kjer sem lahko prvič okusila avtentično indonezijsko hrano (in ugotovila da njihovi sojini kalčki žgejo v ustih), nato pa proti Pagerjurangu. Kdaj točno smo zapustili Yogyakarto nisem niti opazila, saj se mesta in vasice prelivajo iz ene v drugo. Da smo prišli na cilj je naznanil visok obok, ob katerem sta bili dve veliki vazi.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Trgovinice z lokalno keramiko se vrstijo druga za drugo in zavedanje, da bom lahko en mesec ustvarjala v takem okolju me je navdal z adrenalinom, ki me je držal vse do prihoda v Slovenijo. Razkazali so nama studio, ki nama je nudil primarne okoliščine za ustvarjanje. Lokalno vreteno, ki ga vrtiš na roke, peč na plin in drva,… po mesecu dni ustvarjanja brez elektrike sem se začela spraševati, zakaj jo sploh potrebujemo za ustvarjanje. Mali stolčki so naju približevala tlom, izdelke sva oblikovala v naročju, saj mize ni bilo. V ateljeju sva spoznala tudi Lindo in Sidika, študenta keramike, ki sta nama tekom rezidence pomagala pri sporazumevanju z domačini in pri uporabi ateljeja. Sledil je ogled vasice in ateljejev vaščanov. Pogledi na kupe gline na ulicah, na les, naslonjen na zidove hiš, na vazice, zvezane druga ob drugo in pripravljene za pakiranje, so se ponavljali za vsakim ovinkom, dim, ki se je valil iz nekaterih hiš je naznanjal, da nekateri že vneto žgejo svoje keramične izdelke. Lončarkam sem zavidala lahkotnost izdelovanja lončarskih izdelkov, na njihovem tradicionalnem vretenu. Z rokami tako lahkotno polzijo po glini, brez najmanjšega truda z nogo poganjajo vreteno in dnevno izdelajo od 100 do 200 izdelkov.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Poskusi, so mi rekli. In sem. In prva misel je bila, kako hudiča se centrira. Vsa pravila, ki sem usvojila pri vrtenju na elektičnem vretenu so se sesula. Z levo nogo sem štorasto odrinjala bambusovo palico, da se je plošča zaradi mojih nerodnih poskusov neenakomerno vrtela, z rokami v zraku sem lovila ravnotežje in končala z razmočeno glino in kasneje raztrganim izdelkom. Po tiho sem že začela kovati plan B, pri katerem vreteno ne bi bilo vključeno v proces ustvarjanja, a vendar, entuziazem, ki me je povlekel v učenje lončarstva me je izzval ponovno, da se spoprimem z njihovo tradicionalno tehniko. Top je tako dan za dnem »užival« ob šklopotanju vretena in izdelki so se počasi pričeli vrstiti drug za drugim. Sreča. Najini delavniki so se začeli ob pol osmih zjutraj, zaključevali z letanjem netopirja nad najinimi glavami. Kreativnost naju je posrkala in najina dela so počasi rastla.
Na nacionalni praznik neodvisnosti sva skupaj z Lindo, Sidikom in Tari odšla na izlet po znamenitostih. Ob sončnem vzhodu smo si ogledali ruševine palače Ratu Boko, kjer sem na ploščadi templja ležala in vsrkavala vso pozitivno energijo, ki jo je okolica obdajala. Sprehodili smo se po ulicah Yogyakarte in nadaljevali našo pot proti Borobodurju, največjim budističnim templju na svetu. Tipanje izklesanih reliefov Budinega življenja so sicer prekinjali tujci, ki so se želeli fotografirati z mano, kar me je ponovno opomnilo, da sem v tujini, daleč proč od evropske kulture. Razgled na vrhu templja ti zadrži dih, pri srcu te kar malo stisne, ko opazuješ vulkan, iz katerega se vije debel dim.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Preostanek meseca sva preživela dan za dnem v ateljeju. Instalacija Vdor v Prostor je nastajala postopoma, pod vplivom kulturnega šoka, z lokalno glino, ki je polna železovega oksida in ki je zasičila formo s toplo rdečo barvo. Za oblikovanje mojih form ni bila najprimernejša, saj je pri sušenju pogosto pokala, tako, da je bilo potrebnih kar nekaj popravkov pred in po žganju, zato sem se odločila, da lokalno glino zamenjam z drugo, ki mi je bila na voljo. Idejo o instalaciji sem izoblikovala že pred samo rezidenco, forme pa so spontano nastajale na prašnih tleh ateljeja in so se iz dneva v dan bolj in bolj razvijale in karakterizirale. Skromne skice so mi služile zgolj kot okvirna ideja. Največji vpliv na nastanek instalacije pa je definitivno imelo lokalno, tradicionalno vreteno, ki je zahtevalo od mene ogromno energije in potrpežljivosti, da sem se nanj privadila. Zaradi nagiba sem bila omejena z velikostjo vrtenin, prav tako sem potrebovala kar nekaj časa, da sem uspela oblikovati želene forme. Kipi iz instalacije so členasti, saj sem bila primorana delati z manjšimi vrteninami, slabost sem želela obrniti v plus, zato sem poskušala kipe čimbolj razgibati in raziskati, na koliko možnih načinov se jih lahko med seboj poveže. Pričela sem jim dodajati izrastke, hkrati pa sem celotno formo želela stabilizirati z nekaj močnimi vertikalnimi linijami, ki so kasneje postali nosilci forme.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Ustvarjala sva brez predaha, dokler nisva imela dovolj izdelkov za žganje. Preizkusila sva peč, ki jo je zgradil Asmujo Jono Irianto, ki je poleg Rifkyja Effendyja kuriral JCCB#3. Peč sem krstila za Frejo in pri tretjem žganju naju je obdarila s čudovitimi efekti. Peč je hitra in 1250°C sva dosegla v dvanajstih urah. Top je svoje izdelke zavil v riževo slamo in prišel do čudovitih efektov. Moji so se zavili v depresivno črnino, ki je sprva nisem načrtovala, a se je na koncu izkazalo, da je vendarle najboljši odtenek, glede na razgibano formo.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Rezidenca se je zaključila z vožnjo v poltovornjaku, proti Yogyakarti, natančneje proti domu Tari in Sujuda, kjer sva domovala nadaljnih deset dni, ki so bili turistično zaznamovani. Počitnikovanje v Yogyakarti sva izkoristila za ogled Prambanana, mesta z muzeji in galerijami, ter obale, ki je skrita pred očmi turistov.

???????????????????????????????
Čas v Indoneziji se nama je iztekal, zato sva pohitela v Jakarto, v Galeri Nasional Indonesia, kjer sva se povezala z ostalimi sodelujočimi na razstavi in pričela s postavljanjem najinih del. Instalacija Vdor v Prostor je spemenljiva, njena forma se prilagaja prostoru. To mi je zelo prav prišlo pri postavljanju v galeriji, saj si prostor deliš z drugimi avtorji, ki posredno ali celo neposredno vplivajo tudi na izgled tvojega dela.

 DSC08748

DSC09054

Foto: Amornthep Mahamart

Dvomesečna rezidenca se je tako zaključila v indonezijski prestolnici, kjer sem poleg spoznavanja čudovitih umetnikov in kuratorjev imela tudi priložnost odpeti karaoke z njimi. Posnetki na srečo niso na voljo :).

Več fotografij si lahko ogledate v sledečih albumih:

Rezidenca prvi del

Rezidenca drugi del

Instalacija Vdor v Prostor

Končno se po dolgem času spet javljam. Slaba internetna povezava in aktivno delo v Indoneziji, kjer sem preživela avgust in september, potem pa še priprave na samostojni razstavi so razlogi, zakaj od mene že dolgo časa ni bilo nobenega glasu. A gremo po vrsti:

Konec septembra sem se vrnila iz rezidence, ki sem jo preživela v tradicionalni lončarski vasici Pagerjurang, Klaten, uro vožnje od indonezijske kulturne prestolnice Yogyakarta. Tam je nastalo delo Vdor v Prostor (hitro pogledat v galerijo!), o sami izkušnji pa se bom razpisala v nadaljnih dneh. Instalacija je bila razstavljena v Galeri Nasional Indonesia, v Jakarti, na JCCB#3, Jakarta Contemporary Ceramics Biennale #3. Katalog bienalne razstave si lahko ogledate na tej strani.

V času moje odsotnosti pa se je dogajalo tudi v Sloveniji. Sprejeta sem bila na XV. Ex-tempore Keramike v Piran, kjer sem prejela nagrado za najizvirnejše delo, za kip Kompozicija št. 53.

V času moje odsotnosti se je zaključila tudi razstava XXI Concorso di Ceramica Mediterranea, ki je potekala v muzeje keramike, Grottaglie, v Italiji. Na razstavi sem sodelovala s kipom iz serije Objekti.

 OLYMPUS DIGITAL CAMERA

 

Po mojem prihodu v Slovenijo, pa smo otvorili že dve novi samostojni razstavi.

Vdor v Prostor, je manjša razstava, ki je trenutno razstavljena v Črnem kotu v Kosovelovem Domu v Sežani. Razstavljene so fotografije dela Vdor v Prostor, ter manjša instalacija, ki združuje kipe iz serije Objekti, ki so že bili razstavljeni leta 2013 v galeriji Zavoda za kiparstvo. Razstavo si lahko ogledate do 2.11.2014.
20141007_180953

20141007_181054

 

Stik je nastajal pred mojim odhodom v tujino in je razstavljen v Lični Hiši, v Ajdovščini. Razstava se je otvorila v manjši zasedbi, a z zelo domačim in sproščenim vzdušjem. Polona, David, Oskar in Jon, vesela sem, da je Stik zaživel z vašo pomočjo inv vaši čudoviti galeriji! Razstava uporabne keramike in grafik je na ogled do 7.11.2014. Fotografije iz razstave si lahko ogledate tukaj.

vabilo-kristina-porezava2

In kaj prinaša prihodnjost? Novembra se vračam v Wroclaw, na Poljsko, kjer sem študirala keramiko in grafiko, v času mojega absolventa. Zdaj se vračam na podiplomski študij Interdisciplinary printmaking. Bo še zanimivo in vas bom sproti obveščala o dogajanju.

 

 

Prodajna razstava

18.5., na Mednarodni muzejski dan, bom v Lončarskem ateljeju SEM otvorila celodnevno prodajno razstavo za namen zbiranja sredstev za letalsko karto v Indonezijo. Tja letim začetek avgusta, udeležila se bom enomesečne rezidence in otvoritve bienalne razstave sodobne keramike. Organizatorji krijejo vse stroške dvomesečnega bivanja in ustvarjanja na Jakarti, ne krijejo pa stroškov prevoza. Sredstva za letalsko karto bom zato zbirala preko prodaje mojih del. Poleg celodnevne prodaje tako funkcionalne, kot tudi skulpturalne keramike, bo poskrbljeno tudi za demonstracijo na lončarskem vretenu, kar pomeni, da se boste lahko tudi obiskovalci preizkusili v lončarstvu.

Vljudno vabljeni na ogled razstave in ustvarjanje!

Pozdravljeni!

Dobrodošli na moji novi spletni strani, ki je ustvarjena z namenom, da omogočim lažji dostop do mojih del. Vabim vas, da se obrnete name, v kolikor imate kakšna vprašanja, želje ali pripombe.

Stran objavljam z dobrimi novicami: Avgusta potujem na enomesečno umetniško rezidenco v Indonezijo, natančneje v tradicionalno lončarsko vasico Bayat (Klaten, centralna Java), kjer bom ustvarila dela, ki bodo od 23. septembra do 13. oktobra v okviru Jakarta Contemporary Ceramics Biennale 2014 razstavljena v Indonezijski Nacionalni Galeriji v Jakarti.

Svoja kipa Kralj in Kraljica iz serije Relacije bom razstavljala tudi na Arteffatu v Trstu, ki se otvori 29.5.2014.

Razstava Crossing Borders, na kateri sem lansko leto razstavljala svoje delo We Talk v SOMArts galeriji v San Franciscu, potuje še na internacionalno razstavo v Tijuano, Mehiko, v galerijo Instituto Municipal de Arte y Cultura.